ZGODOVINA CERKVE DO LETA 1948
(Povzeto po zborniku Dogoče, Zrkovce, Brezje v mozaiku časa, avtorja dr. Gregorja Pivca, 2001).
Najstarejši naselji na ozemlju župnije sta Zrkovci in Dogoše. Pisno se omenjata že pred letom 1500. Obe vasi sta bili last salzburških nadškofov. Leta 1595 je bila vas Zrkovci prodana Herbesteinom, zato je prišlo do spora, kdo je lastnik cerkve v Brezju. Ta je tako postal sekovski škof.
Na kraju, kjer stoji sedaj župnijska cerkev, je bila leta 1587 zgrajena lesena kapela. Leto pred tem je namreč v Mariboru in okolici razsajala kuga. Ker je grof Herbesteun, ki je bil lastnik naselja Sv. Miklavž, prepoved pokopavati mrliče iz Zrkovc in Dogoš v Sv. Miklavžu, so jih morali voziti v Hoče. Zrkovčani so za to opravilo najeli Lempla, ki pa je mrliče pokopaval kar v lisičje jame. Ko so Zrkovčani to zvedli, so prosili solnograškega nadškofa za dovoljenje, da bi lahko postavili kapelo, uredili pokopališče in sezidali hišo za cerkovnika.
Dovoljenje so dobili tudi od oglejskega patriarha, saj je cerkvenopravno to ozemlje spadalo pod njega.
Prvotna kapela je bila kmalu požgana. Morda so jo požgali protestanti, ki so takrat bivali v Mariboru. Po lokalnem izročilu bi naj bila kapela požgana dvakrat.
Kmalu zatem je bila postavljena prva zidana cerkev. O tem priča letnica 1592 na zidanem podstavku glavnega oltarja. Od te prvotne cerkve je danes ohranjen samo prezbiterij. Stara gotska okna so sicer prezidana, obok pa kaže izrazito gotski stil.
Cerkvena ladje je bila prezidana kasneje. Verjetno sta imela ladja in prezbiterij prvotno leseni strop.
Iz listine, ki jo je leta 1632 sekovski škof poslal mariborskemu župniku Andreju Antonu Trostu je razvidno, da je bila cerkev v slabem stanju. Predvidevajo, da je bila v letih 1630-1640 cerkev popravljena in dvignjena. V pismu je tudi zapisano, da je bila cerkev močno obiskana božja pot.
Sedanji oboki so bili narejeni 1757. leta. V tistem času sta bila postavljena tudi stranska oltarja sv. Roka in sv. Florijana. Letnica 1846. na podzidku glavnega oltarja nam pove, da je bila cerkev takrat obnovljena. Predvidevajo, da je bila takrat narejena sedanja ladja s kupolo. Cerkev je dobila kamnit tlak. Stari križev pot je bil postavljen 1872. leta. Prve klopi so postavili okrog leta 1900. do leta 1890. je bila streha bakrena, nato pa so jo prekrili s pločevino. Prebelili so notranjost in tako prekrili freske. V tem času so iz Hoč prinesli glavni oltar. 14.08.1911. je v cerkveni stolp udarila strela.
Leta 1946. je bila cerkev zaradi poškodb iz vojne na novo prekrita in obnovljena.
DUŠNO PASTIRSTVO
Že pri polaganju temeljnega kamna za prvo Marijino kapelo v Brezju se je zbralo veliko ljudi. Po letu 1592, ko je bila že zidana cerkev, pa je prihajalo vedno več romarjev. Tako je postalo Brezje znano romarsko središče.
Glavni cerkveni shodi so bili:
– Velikonočni in binkoštni ponedeljek
– Praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta)
– Praznik Marijinega rojstva (9. september – dan posvetitve cerkve)
Leta 1631je hoški župnik Jurij Pileator vpeljal redno božjo službo. 1706. leta je bila ustanovljena bratovščina sv. Lucije. 1785. je bila cerkev zaradi reform Jožefa P. zaprta, kar priča o njenem romarskem značaju. Zrkovčani so se temu uprli. Vzeli so cerkvene ključe in so se hoteli s cerkvijo vred priključiti cerkvi sv. Petra. To jim ni uspelo. Ključe so morali vrniti v Hoče.
Od leta 1790 do 1793 so Zrkovci spadali pod župnijo sv. Magdalene. Obstajal je načrt, da bi Zrkovce, Dogoše in Sv. Miklavž ter spodnji del Pobrežja združili in ustanovili samostojno župnijo. Ker pa bi tako Zrkovci spadali k sv. Magdaleni, Dogoše pa k Hočam, so prebivalci temu nasprotovali. Obe vasi sta bili ponovno v hoški župniji.
Od leta 1801 do 1809 (v času Napoleona) je bilo v cerkvi zaradi njene osamljene lege skladišče streliva. Pozneje so službo božjo zopet vzpostavili.
Iz raznih listin je razvidno, da je bilo leta 1860. v Zrkovcih (zajeto je tudi sedanje Brezje) 45 hiš s 302 prebivalci. V Dogošah je bilo 50 hiš s 326 prebivalci. Skupaj uje bilo 628 prebivalcev. Do cerkve v Hočah so imeli daleč, zato so zlasti Zrkovčani hodili v cerkev k sv. Petru. Občasno so prihajali v Brezje duhovniki iz Hoč. Tukaj so maševali, popoldne pa imeli še krščanski nauk.
Proti koncu 19. stoletja je po številnih prošnjah vernikov začel prihajati v Brezje redno ob nedeljah kaplan iz Hoč. Tako je ostalo vse do ustanovitve župnije leta 1948.
ZGODOVINA ŽUPNIJE
1. 10. 1948 je bila ustanovljena samostojna župnija. Vse ozemlje župnije je spadalo prej v župnijo Hoče. Pater Jakob Laura, jezuit, kot ustanovitelj župnije, je začel maševati že prvega maja. To leto je bilo v župniji že prvo obhajilo in tudi birma. Za zvon jim je služila angleška bomba, ki so jo našli v Dravi. Stare zvonove so namreč med vojno odpeljali Nemci.
Leta 1965 je bila na novo ustanovljena župnija sv. Cirila in Metoda na Teznem. Tako se je del Tezna, ki je prej spadal k župniji Brezje, sedaj priključili novo ustanovljeni župniji.
15. 7. 1976 se je Družba Jezusova odpovedala župniji Device Marije v Brezju. Novi župnijski upravitelj je postal Stanislav Lipovšek.
Leta 1981 je bil za novega župnijskega upravitelja imenovan Stanislav Celec, ki je leta 1984 bil uradno imenovan za župnika.
Leto 1991 je bilo zelo srečno in obenem zelo žalostno leto za župljane Brezje. SREČNO, ker so župljani s svojimi pridnim delom in prispevkom obnovili župnijsko cerkev od zunaj in tudi njeno notranjost. Obenem so obnovili okolico cerkve, tako, da so zapuščeno pokopališče spremenili v prijeten park.
ŽALOSTNO, ker so neznani zlikovci 2. 4. 1991 iz župnijske cerkve ukradli sliki sv. Roka in sv. Florijana; štiri baročne angelce in ciborij.
Ob spoznanju ob koliko dragocenost je ta župnija, je tega leta akademski slikar France Slana podaril cerkvi umetniško sliko Bičani Kristus, neznanega avtorja iz 17. stoletja.
ŽUPNJISKI UPRAVITELJI OD LETA 1948 DALJE
– P. Jakob Laura (1948-1949), ustanovitelj župnije
– P. Alojz Štrubelj (1949-1950)
– P. Radogost Grafenauer (1950-1952)
– P. Alojz Štrubelj (1952-1955)
– P. Jakob Laura (1955-1956)
– P. Miha Žužek (1956-1957)
– P. Jakob Laura (1957-1963)
– P. Jože Preac (1963-1974)
– P. Radogost Grafenauer (1974-1975)
– P. Stanko Rozman (1975-1976)
– Stanislav Lipovšek ( 1976-1981)
– Stanislav Celec (1981 dalje), od 1984 župnik
– Marjan Ristič (maj – avgust 2019)
– Danijel Lasbaher (1. 8. 2019 – 1. 8. 2022), soupravitelj
PREGLED RAZNIH DEL IN NAKUPOV
Leto 1948
Napeljali so električno napeljavo, popravili okna, nabavili obhajilno mizo in ciborij. Temeljito so obnovili paramente.
Leto 1949
Na cvetno nedeljo je bil blagoslovljen nov krstni kamen. Uporabili so kar steber nekdanjega kropilnika in nanj vklesali letnico 1636. domačin je vlil nov zvon težak, 80 kilogramov. Notranjost cerkve je bila prepleskana.
Leto 1950
Glavni oltar so znižali za eno stopnico, zato da bi se bolje videl Marijin kip, ozadje so prebarvali s črno barvo.
Leto 1951
Nabavili so nov zvon, težak 150 kilogramov. V prezbiteriju, ob vsaki strani oltarja, sta bila nameščena kipa srca Jezusovega, ki sta bila prej na oltarju sv. Roka.
Leto 1953
Popravljena je bila električna napeljava.
Leto 1954
Marca so začeli z deli za ogrevanje cerkve. Verouk so začeli poučevati v treh skupinah.
Leto1955
Narejena so bila nova tla in opaž v zakristiji.
Leto 1956
Postavljena je bila nova spovednica.
Leto 1957
V cerkvi so bile postavljene nove klopi. Župnija je kupila Pšeničnikovo hišo. Tako so duhovniki dobili stanovanje.
Leto 1958
Na zvoniku so napravili prvi strelovod. Zgradili so cisterno za vodo. Prvič po vojni je bila v cerkvi polnočnica.
Leto 1959
Ob stoti obletnici prenosa sedeža lavantinske škofije iz sv. Andraža v Mariboru so v Brezju priredili misijon.
Leto 1961
Naredili so nove stopnice za kor in zvonik. Sezidali so nov dimnik za zakristijo.
Leto 1962
Preuredili so mrtvašnico. V župnišče so napeljali vodovod in elektriko.
Leto 1963
Petnajsto obletnico župnije so proslavili z misijonom. Izdelana je bila nova spovednica za ženske.
Leto 1964
Gospod Buder iz Ljubljane je obnovil in prebarval vse kipe v cerkvi. Začel je izhajati časopis ²Duhovna rast². V decembru 1964 in januarja 1965 leta so pod zvonikom uredili Lurško kapelo.
Leto 1965
Ponovno so uredili celotno vodovodno in električno napeljavo. Pod korom so postavil nova stebra in tako kor podaljšali za en meter. V ladji so delno odstranili omet. Stene so ometali in prebarvali. V decembru so položili talne keramične ploščice.
Leto 1966
Obnovili so strelovod na zvoniku in prepleskali zvonik. V prezbiteriju so uredili nov kamniti oltar, nastavek starega so premaknili v ozadje. V oltarno menzo so bile vzidane relikvije sv. Perpetue in sv. Liksta.
Leto 1967
Gospod Buder je pozlatil stari, preurejeni oltar z ozadjem.
Leto 1968
Kupili so elektronske orgle.
Leto 1969
Tezno je dobilo samostojno župnijo sv. Cirila in Metoda. Del Tezna, ki je prej spadal k župniji Brezje, se je priključil novoustanovljeni župniji.
Leto 1970
S prostovoljnim delom so izkopali temeljne za novo župnišče.
Leto 1971
Od škofijskega ordinariata so dobili posojilo za nakup gradbenega materiala za novo župnišče.
Leto 1972
Od junija do avgusta so dokončali gradnjo župnišča do podstrešja.,
Leto 1973
Obnovili so cerkveno streho in fasada zvonika in cerkve. Obnovili so okna in stebre.
Leto 1974
Uredili so centralno kurjavo v cerkvi.
Leto 1975
Na željo župnijskega sveta so naročili nova zvonova (772 in 318 kilogramov). Asfaltirali so dohod do cerkve.
Leto 1976
Kupili so tretji zvon (1067 kilogramov). Zvonove so elektrificirali. 15.7. se je Družba Jezusova odpovedala župniji Device Marije v Brezju.
Leto 1977
Prebelili so notranjost cerkve.
Leto 1978
Postavili so novi marmorni podstavek za tabernakelj. Obnovili so zakristijo in položili novi tlak. Obnovili so staro župnišče in cerkveni zid.
Leto 1982
Zvonove so priključili na avtomatiko. Za zaščito zvonika so kupili baker.
Leto 1984
Zvonik so prekrili z bakrom.
Leto 1991
Obnovili so notranjost cerkve, prekrili streho, uredili fasado in obnovili pokopališče.
Med 1. in 2. aprilom so vlomilci odtujili sliki sv. Roka in sv. Florijana, štiri baročne angele in ciborij.
V mesecu maju so vgradili varnostne naprave. Akademski slikar France Slana je cerkvi podaril sliko ² Bičani Kristus², ki je nastala v 17. stoletju in je delo neznanega avtorja.
Leto 1992
Praznovali so 400 let cerkve Device Marije v Brezju. Slovesnost je vodil naslovni škof dr. Vekoslav Grmič.
Obnovili so cerkveno obzidje in postavili ²slavolok².
Leto 1993
Ustanovili so župnijski Karitas.
Leto 1994
Kupili so nove elektronske orgle.
Leto 1996
Obnovili so župnišče in postavili ograjo okrog cerkvenega zemljišča.
Dejavnosti v župniji Brezje v letih 2001 do 2023
Vsako bogoslužje je posebna vrednota čutečnosti duha in vere v boga. Tako so potekale bogoslužne dejavnosti. Svete maše so bile bogato obiskane ob nedeljah, posebno ob večjih praznikih ter šmarnični pobožnosti.
Te slovesnosti so bogatili:
- cerkveni pevski zbor in ljudsko petje,
- sodelovanje veroučencev pod vodstvom ge. Andreje Štumf,
- popestritev organistov (g. Janko Zagernik in g. Janko Kraner), ki vrsto let spremljata na orglah bogoslužje,
- posebna skrb je bila posvečena molitvi v novembru ob celodnevnem čaščenju Sv. Rešnjega telesa,
- bogat in svečan je bil vsak december: miklavževanje, obredi božiča, jaslice; enako tudi velikonočni obredi.
Župnik Stanko Celec je ob bogatem bogoslužju skrbel, ob pomoči župljanov, tudi za ureditev cerkve in župnišča. V tem času (vse do njegove smrti leta 2019) so bila opravljena naslednja dela:
- plinsko gretje cerkve,
- obnova glavnega in dveh stranskih oltarjev,
- obnova župnišča: nova streha, fasada, vodovod, kopalnica in stranišča, učilnica, nova okna in vrata;
- nova vrata v cerkvene vhode,
- rušitev starega župnišča,
- obnovitev kapele v Dogošah,
- uspešna solidarnost župljanov ob poplavil v Dogošah in Zrkovcih,
- pleskanje notranjosti cerkve,
- zamenjava vodovodnih cevi (zaradi dotrajanosti) med župniščem in cerkvijo,
- obnovitev križa na Dupleški cesti,
- postavitev jaslic je prevzel po g. Sitarju g. Žvajkar,
- postavitev križa v Zrkovcih,
- veliko škodo je prizadela strela v cerkev (električno napeljava, zvonjenje, peč za ogrevanje, elektromotor, računalnik),
- postavitev novih klopi v cerkvi.
Po smrti gospoda župnika Stanka Celeca so skrb za župnijo prevzeli: Marjan Ristič, Danijel Lasbaher, Jože Povh.
S 1. 8. 2023 je prevzel skrb za župnijo župnik Franček Bertolini.
POKOPALIŠČE
Na brezjanskem pokopališču so pokopavali umrle od leta 1592 do 1955. Zadnja leta so bili nekateri grobovi zelo zanemarjeni. Tudi obzidje je propadlo. Od zadnjega pokopa je minilo več kot 35 let, zato so se po posvetu na škofijskem svetu odločili, da spremenijo namembnost pokopališča. Odstranili so nekatere nagrobnike in jih pritrdili ob samo obzidje pokopališča. Na severno steno cerkvenega zidu so pritrdili nekaj spominskih plošč. Pred obnovo je bilo na pokopališču okrog 130 grobov. Tlakovali so poti, velik del pokopališča pa spremenili v zelenico, ki so jo zasadili z grmičevjem.