Zgodovina

Župnija Sv. Cirila in Metoda ali na kratko župnija Tezno obsega jugovzhodni del Maribora. Na ozemlju župnije prebiva okrog 11.000 ljudi, od tega je približno 7.000 katoličanov, ostali pa so pravoslavni, muslimani, evangeličani in drugače misleči. 

Opis: Sv. Ciril in MetodŽelja, da bi na Teznem nastala župnija, sega že v leta pred drugo svetovno vojno. Po vojni pa se je ta potreba še bolj pokazala, saj so okoli leta 1950 na Teznem kar rasli novi stanovanjski bloki, ki sta jih gradili Tovarna avtomobilov in motorjev (TAM) in Metalna za svoje delavce. Ti so prihajali iz slovenskih kmečkih družin, pa tudi iz Hrvaške in ostalih republik takratne Jugoslavije. Tako je število prebivalstva v tem delu mesta naglo naraščalo. Spodnji del Tezna je pripadal župniji Device Marije v Brezju, kamor so hodili otroci k verouku tudi iz gornjega dela Tezna. Tudi k mašam so ljudje hodili v večini v Brezje, nekateri k frančiškanom iz zgornjega Tezna pa seveda v svojo župnijsko cerkev Sv. Magdalene. Mnogi pa so se že tedaj začeli oddaljevati in so mašo opuščali. Dušni pastirji v Brezju so bili jezuiti, ki so takoj po vojni izrazili željo, da bi prišlo čimprej do ustanovitve nove župnije. To spodbudo je zelo podpiral tudi tedanji škof ordinarij dr. Maksimilijan Držečnik. Po dolgih prizadevanjih je končno uspelo, da je škof ordinarij 2. aprila 1965 izdal ustanovno listino nove župnije Sv. Cirila in Metoda na Teznem. Svoje poslanstvo je župnija začela za veliko noč, to je 18. aprila 1965. Ker pa nova župnija ni imela svojega bogoslužnega prostora, je ostala cerkev Sv. Magdalene župnijska cerkev novoustanovljene župnije. Župnijski upravitelj pri Sv. Magdaleni, p. Jakob Laura, jezuit, je bil imenovan za soupravitelja nove župnije.

 

Dobil je nalogo, da poskrbi za primeren bogoslužni prostor. Dne 11. maja 1965 mu je uspelo kupiti od ge. Ljudmile Medved pravico koriščenja parcele štev. 606, k. o. Tezno. Kljub vsem prošnjam pa ni uspelo, da bi dobili gradbeno dovoljenje za novo cerkev na tem zemljišču. Zato je škof ordinarij ponovno interveniral pri komisiji za verske skupnosti v Ljubljani in pri predsedniku občinske skupščine v Mariboru. Končno je leta 1969 uspel pridobiti lokacijsko dovoljenje za novo cerkev. V ta prizadevanja se je vključil tudi dr. Stanko Ojnik, ki je dne 12. nov. 1968 prevzel upravo nove župnije, dotedanji soupravitelj p. Jakob Laura pa je bil imenovan za vikarja namestnika.


Ker je bila lokacija nove cerkve izven mej nove župnije, je škof ordinarij v oktobru 1969 izločil spodnji del iz župnije Device Marije v Brezju in ga priključil župniji Sv. Cirila in Metoda. S tem je nova župnija dobila dokončno podobo; obsega ozemlje med železnico in Stražunskim jarkom vse do Sv. Miklavža ob Dravi.


Opis: Zunanjost cerkve - zadajKer je bila župnija še vedno brez cerkve, je župnijski upravitelj poskušal oskrbeti vsaj zasilen bogoslužni prostor. Spomladi 1969 je vzel v najem staro hišo v Miklavški ulici 9, last družine Ketiš (ta si je ob njej postavila novo hišo) in tam uredil zasilen bogoslužni prostor. Ta hiša je potem služila za »cerkev« in »veroučno učilnico« vse do blagoslovitve nove cerkve, 24. okt. 1971, ko je bila zjutraj v njej zadnjič sv. maša. Čeprav so bili ljudje nove cerkve zelo veseli, so se od te »zasilne cerkve« s solzami v očeh poslavljali.


15. julija 1972 je bil za župnijskega upravitelja imenovan Jože Goličnik, ki je bil do tedaj kaplan v Velenju. S tem sta bila razrešena župnijski upravitelj dr. Stanko Ojnik in njegov vikar namestnik p. Jakob Laura.


S 1. avgustom 1999 je bil za župnika župnije Sv. Cirila in Metoda na Teznem imenovan Bernard Geršak, dotedanji župnik Jože Goličnik pa je bil imenovan za kanonika in je odšel službovat na škofijski ordinariat.

Bernard Geršak je vodil tezensko župnijo 12 let, svoje poslanstvo pa nadaljuje v mariborski nadškofiji kot kanonik in član nadškofijske gospodarske uprave.
Župnijo Sv. Cirila in Metoda na Teznem je s 1. avgustom 2011 prevzel Danijel Lasbaher, dotedanji tajnik mariborskega nadškofa.