Cerkev

 

Težko si predstavljamo župnijo brez cerkve in takšna je bila župnija Tezno od ustanovitve leta 1965 pa do 1971, ko je bila blagoslovljena sedanja cerkev, posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu.

Idejne načrte za novo cerkev je izdelal arhitekt Ciril Zazula, izdelavo gradbenih načrtov pa je prevzelo podjetje Projekt iz Maribora. Načrti so bili izdelani do aprila 1970 in po dobrem mesecu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Takoj za tem je bila sklenjena pogodba z gradbenim podjetjem Stavbar, da bi v 345 delovnih dneh končali prvi del gradnje, to je glavni bogoslužni prostor, delavniško kapelo in zakristijo. Gradbena dela so se začela 4. junija 1970. Gradnjo so po priporočilu škofa ordinarija dr. Maksimilijana Držečnika, ki je vsem župnijam poslal posebno pastirsko pismo, podprle župnije naše škofije. Na nedeljo sv. Cirila in Metoda so imeli v ta namen po vseh župnijah darovanje in tako pripomogli h gradnji nove cerkve.

Temeljni kamen je bil blagoslovljen 23. avgusta 1970. Blagoslovil ga je škof dr. Maksimilijan Držečnik ob navzočnosti ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Jožefa Pogačnika, ljubljanskega pomožnega škofa dr. Stanka Leniča, mariborskega pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, mnogih duhovnikov in okrog 5.000 vernikov. Ob tej priložnosti je škof v pridigi orisal pomen nove cerkve za Tezno in pokazal pomembnost te cerkve, ki naj bo spomenik sv. bratoma Cirilu in Metodu ob 1.100 – letnici ustanovitve prve slovanske metropolije, ki je bila poverjena sv. Metodu.

V temeljni kamen sta vzidana listina in košček kamna iz cerkve v Blatogradu, ki je služila sv. Metodu za prvo stolnico. Dodani so tudi spomini na škofa A. M. Slomška, saj je on pred dobrimi sto leti pri nas ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda. Tako je zapisano v kroniki župnije Tezno.

Zaradi ugodne zime 1971 je gradnja cerkve dobro napredovala. K sodelovanju je bil povabljen slikar Stane Kregar, ki je začel izdelovati načrte za barvna okna, katera so kasneje naročili pri podjetju Staklo v Zagrebu. Dr. Stanko Ojnik je obiskal akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki je delal v Kortah v Avstriji, in ga prosil, da bi izdelal kipa sv. Cirila in Metoda in veliki križ za cerkev. Odkupil je tudi križev pot iz žgane gline, ki ga je umetnik izdelal že prej. Sedaj je v kapeli, v kateri je tudi Marijin kip Franceta Goršeta.

Vsa dela so dobro napredovala, tako da je bilo možno v začetku julija že določiti dan blagoslovitve nove cerkve – 24. oktober 1971.

Na predvečer tega praznika je bila neke vrste akademija, pri kateri sta dr. Franc Perko in jezuit p. Koren predavala o pomenu in delu sv. Cirila in Metoda. Pri tem slavju je prepeval Akademski zbor sv. Cecilije iz Ljubljane. Poleg obeh mariborskih škofov se je te akademije udeležil tudi predsednik republiške verske komisije in podpredsednik skupščine občine Maribor.

Po akademiji je bilo srečanje mladih mesta Maribora; zbralo se jih je okrog 500.

Slovesnost blagoslovitve nove cerkve je bila v nedeljo, 24. oktobra 1971, ob 10. uri. Navzoče je pozdravil župnijski upravitelj dr. Stanko Ojnik. Skupaj s škofom M. Držečnikom so somaševali: pomožni škof dr. Stanko Lenič, ki je zastopal ljubljanskega nadškofa (ki se zaradi bolezni slavja ni mogel udeležiti) mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, zastopnik celovškega škofa dr. Aleš Zechner, zastopnik koprskega škofa g. Kobal in zastopnik goriškega škofa. Prisoten je bil tudi pravoslavni arhijerej Boris Livanov.

Leta 1983, in sicer 23. oktobra, je bil posvečen prvi zvon, naslednja dva pa sta bila posvečena 15. aprila 1984. Posvetitev je opravil pom. škof dr. Jožef Smej. Zvonove je izdelalo podjetje Feralit iz Žalca.

http://zupnije.slomsek.net/tezno/dat/Vsebina/Zgodovina/CZ14_resize.JPG

 

Trije zvonovi v majhnem zvoniku spominjajo na zemeljsko minljivost, vabijo ljudi k bogoslužju in spremljajo na poti v večnost.

 


Zunajost cerkve - spredaj

Okolje cerkve in župnišča je zasnoval Niko Stare, dipl. inž. krajinarstva, delo pa so izvedli farani.

Zunanjost cerkve, ki je povezana v celoto z župniščem, je razgibana. Zob časa je pustil svoje sledi na zunanjosti naše cerkve, zato je bila nujna sanacija zidov, betona in izdelava nove fasade. S tem je v letih 2004/05 zunanjost cerkve dobila drugačno podobo in se poslovila od vidnega betona.