OZNANILA

6. postna (cvetna) nedelja,  24. 3. 2024

  • Od jutri do petka, od 7.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00 bo pri frančiškanih priložnost za sv. spoved.
  • V sredo ob 19.00 bo križev pot mladih po mestnih ulicah Maribora. Začetek je pri stolnici.
  • V četrtek, ob 9.00 lepo vabljeni v stolnico na krizmeno sv. mašo. Pri tej sv. maši, škof blagoslovi in posveti sveta olja za zakramente in skupaj z duhovniki ter verniki obnovi obljube Bogu.

TEZNO 

  • Lepo vabljeni k obredom Velikega tedna. Več na listu oznanil tedenskih mašnih namenov. Blagoslovi velikonočnih jedi bodo na Veliko soboto ob 12.,13.,14.,15.,16. uri.
  • Letošnji zakonci jubilanti vabljeni na skupno zahvalno praznovanje obletnic v nedeljo, 14. aprila. Prosim, da se prijavite v pisarni, do nedelje 7. aprila.

BREZJE 

  • Obredi velikega tedna bodo zvečer ob 18. uri. Križev pot na veliki petek bo kot običajno ob 15. uri. Na veliko soboto zvečer, pa bomo velikonočno vigilijo obhajali skupaj na Teznu ob 18.uri.
  • V soboto bodo po že oznanjenem razporedu, ki je na oglasni deski, potekali blagoslovi velikonočnih jedi. V naši župniji bodo blagoslovi ob 11., 13. in 14. uri tukaj v župnijski cerkvi, ter ob 12. uri v Dogošah in ob 16. uri v Zrkovcih. Na oglasni deski je razpored blagoslovov tudi za sosednje župnije.
  • Kot je bilo že oznanjeno, bo na velikonočno jutro, vstajenjska procesija s sveto mašo ob 8. uri. Na velikonočni ponedeljek pa bo sveta maša ob 9.30 uri.                 
  • V tednu po veliki noči sledijo veroučne velikonočne počitnice.

  MIKLAVŽ 

  • V sredo, 27. 3. vas vabimo, da se pridružite ekipi za čiščenje. Dobimo se ob 9.30 pred cerkvijo. Vse potrebne pripomočke za delo imamo v cerkvi.
  • Na veliki petek bo križev pot ob 15. uri. Vigilija v soboto pa ob 19. uri.
  • Blagoslov velikonočnih jedi na veliko soboto bo: ob 10h, 11h, 15h in 16h.
  • Oklic: cerkveno se želita poročiti Andrej Polignone, rojen 1975 v Foggi v Italiji, po poklicu strojevodja in Jasna Pirc, rojena 1970 v Mariboru, po poklicu diplomirana medicinska sestra. Živita v Ulici Kirbiševih v Miklavžu. Želimo jima obilo Božjega blagoslova.

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI ŽUPNIJ:

TEZNO:  12h, 13h, 14h, 15h, 16h

BREZJE:  11h, 13h, 14h; (12h Dogoše, 16h Zrkovci)

MIKLAVŽ:  10h, 11h, 15h, 16h

POBREŽJE:  9h, 11h, 13h, 14h, 15h, 16h, 17h

Za romanje ministrantov se prijavite duhovnikoma Sebastijanu, Frančeku ali v pisarni:

Postni čas v Katoliški cerkvi

V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 14. februarja 2024, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.